V Srbiji se je najprej v izdaji Politike pojavila revija Svet računalnikov, a je bila v glavnem omejena na računalniške programe in oglase, tako da tudi strokovnost revije ni bila na zadovoljivi ravni. Leta 1995 se je na trgu pojavil mesečnik Pc Press, ki zadovoljuje vse svetovne standarde in potrebe predvsem tistih uporabnikov računalnika, ki jih zanimajo računalniška oprema in vse, kar je novega na tem področju. Glavni urednik revije Pc Press je Dejan Ristanović in pozna razmere v Srbiji danes.
Kakšna je naklada revije oziroma ali se splača v Srbiji prodajati tako kakovostno revijo za ceno petih nemških mark?
Se splača. Prodamo 10.000 izvodov revije.
Kateri so vaši največji konkurenti v Srbiji?
V Srbiji izhaja nekaj računalniških revij. Nekatere stare so zamrle, a so se v tem času pojavile nove. Trenutno sta na trgu Micro, ki ga izdaja Pc World, in Svet racunalnikov,ki pa je bolj usmerjen na igrice in večpredstavnost. Obstaja še Internet ogledalo, ki se v glavnem ukvarja s komuniciranjem po internetu. O računalništvu pišejo tudi revije za mobilno telefonijo. Kar zadeva nas, o mobilni telefoniji pišemo enkrat na leto, opravimo test mobilnih telefonov, a predvsem z vidika povezovanja z računalniki.
Kako dolgo obstaja revija in kakšna je bila pobuda za njeno ustanovitev?
Prva številka je izšla aprila 1995. Revija je namenjena poklicnim uporabnikom računalnikov, manj pa programerjem. Ukvarjamo se s strojno in programsko opremo, ljudem skušamo svetovali, kakšen računalnik naj kupijo, kakšne dodatke, kakšne tiskalnike, katere programe, kako se povezati v internet, kako komunicirati ...
Koliko uporabnikov mobilnih telefonov je v Srbiji?
Govori se, da jih je okoli 600.000.
Imate stike s slovenskimi revijami, kot sta Moj mikro ali Monitor?
Redno dobivamo obe slovenski reviji. Sam zelo rad berem Monitor, poslovnega sodelovanja pa še vedno ni, saj je vse v glavnem omejeno na zasebne stike. Tako si tudi medsebojno izmenjujemo revije, dobivamo pa tudi nekatere hrvaške revije.
Kaj pa beg računalniških možganov iz Srbije?
Veliko jih je odšlo, v glavnem v Združene države Amerike, Kanado, Avstralijo in številne evropske države. V Srbiji je prihodnost za računalniškega strokovnjaka črna. Vsi, ki so imeli najmanjšo možnost, so zapustili državo. Obstajajo cele generacije, ki so se takoj po diplomi iz računalništva odselile drugam. Po drugi strani pa to ni slabo, saj je za vse tiste, ki so ostali tukaj, več dela. V Srbiji se pojavljajo družbe, ki zbirajo strokovnjake za ameriška podjetja, kar je dobro.
Katere so največje računalniške družbe v Srbiji?
V naši panogi se vseh teh deset let država ni kaj dosti vmešavala v to področje, zato ker so tukaj potrebni hitrejši odzivi, dobiček pa ni tako velik kot v nekaterih drugih panogah. Tako je v skoraj vsem računalniškem poslovanju zastopan večinoma zasebni sektor. Pri nas ni državnih velikanov, kakršni obstajajo v drugih državah. Največja podjetja so v glavnem distributerji, ki so tukaj sklenili pogodbe o zastopanju tujih podjetij. Ena največjih je Comtrade - ta zastopa največ tujih podjetij. Potem je še Cores in vrsta drugih podjetij, kot sta Adacom, Jugodata, nekaj jih deluje tudi zunaj Beograda, na primer Pakom v Nišu.
Koliko obiskovalcev imate vsak mesec na vaši spletni strani?
Naša spletna stran www.pcpress.rs je usmerjena predvsem v promocijo revije, tako da je ne obnavljamo vsakič, ko izide nova številka revije. Torej nimamo nekakšne elektronske izdaje revije, je pa res, da to načrtujemo v bližnji prihodnosti. Imamo okoli 40.000 obiskov na mesec, včasih manj, včasih več.
Ali imate vpogled v to, koliko računalnikov se je v Srbiji prodalo lani? V Sloveniji so na dvomilijonskem trgu lani prodali okoli 92.000 računalnikov.
Nedavno sem bil na neki konferenci, kjer so objavili podatke carine in nekaterih drugih državnih organov. Menda se na leto v Srbiji proda okoli 250.000 osebnih računalnikov, kakih 100.000 pa jih še dodatno uvozijo. Veliko opreme prihaja v državo po delih po zasebnikih in sivem trgu, tako da je končno število težko ugotovljivo.
Kateri je največji ponudnik spletnih storitev v Srbiji?
Največji je EUnet, YUnet International. Ta ima največ uporabniških pristopov. V Srbiji je med velikimi še PTT. Včasih je obstajala ena pošta. Leta 1996 so bratje Karić (BK) ustanovili podjetje Mobtel, v katerem je bila pošta polovična lastnica. BK je razvila mrežo mobilne telefonije, ki je zdaj največja v državi. Leta 1997 je država PTT ločila od Telekoma, nato pa polovico tega, natančneje 49 odstotkov, prodala deloma Grkom, deloma Italijanom. Telekom je postavil internetne povezave proti Italiji, a ne dela kot ponudnik spletnih storitev za široke množice, marveč zgolj za svoje uslužbence in druge ponudnike. PTT je medtem izdelala svoj sistem ponudnikov spletnih storitev in je močna predvsem na podeželju, Telekom pa je postavil še en sistem mobilne telefonije pod imenom Mobilna Telefonija Srbije (MTS).
Obstajata torej Mobitel, katerega polovica je v lasti države, polovica pa v lasti BK, in MTS, ki pripada Telekomu. Med velikimi ponudniki spletnih storitev v internetu so še www.sezampro.yu, www.yubc.net, www.beotel.yu.
Kaj pa množični piratski trg v Srbiji - menite, da se bo kmalu kaj spremenilo?
Piratov je preveč in to bo treba nekako urediti. To je eden naših glavnih problemov. Ko so v devetdesetih ljudje kupovali računalniške programe, so bile uvedene sankcije. Ko so bile leta 1996 odpravljene, so ljudje začeli znova kupovati računalniške programe, Microsoft je celo prevedel pisarniški paket office, nato so bile zoper Srbijo spet uvedene sankcije, tako da ni bilo mogoče uvoziti nobene računalniške opreme. Piratstvo se je razpaslo do neslutenih širin, kar je v takšnih razmerah nekaj povsem normalnega. Zdaj, ko so mednarodne sankcije v glavnem odpravljene, se bo treba lotiti problema piratstva. A to področje bo treba urejati postopoma. Najprej bo treba uvajati legalne, registrirane programe v podjetjih, za domačo rabo pa bodo ljudje še naprej uporabljali piratske računalniške programe, tako kot se dogaja povsod po svetu.
Kakšne so kazni za piratstvo?
Trenutno jih sploh ni. Večja podjetja so z odpravo sankcij že dobila namig od proizvajalcev programske opreme, da je čas za legalizacijo programja, in po mojih podatkih že kupujejo legalno programje. Glede na gospodarske razmere v Srbiji je to že velik napredek.